Novice

Aktivni projekti

Nazadnje posodobljeno 31. oktobra 2026

V teku

v3: Celovit nabor orodij za zagotavljanje kakovosti

27. septembra 2026

Predstavitev na DrupalCon Europe 2026

Ključne nove funkcije

• Jedro testov, združeno s Sa11y. Novi, skupaj razviti nabor pravil osnovnemu naboru testov vsebine dodaja teste za razvijalce, preverjanje kontrasta in ocenjevanje berljivosti.
• Podpora za več jezikov
• Gradnik pravil po meri
• Orodja za vzdrževanje nadzorne plošče
• Orodje za pregledovanje spletnega mesta, ki dodaja nove rezultate.
• Omogoča, da se pri nekaterih testih (ali je ta PDF dostopen?) za določene vloge opustijo opozorila na celotnem spletnem mestu.
• Ločena konfiguracija: testiranje in pogledi poročil glede na vlogo, ločeno za razvijalce in urednike vsebine.

In morda najpomembneje za prihodnost projekta:

• Pridobili smo donacijo za ustanovitev te sponzorske organizacije, ki bo podpirala obstoječe uporabnike in financirala delo na idejah za prihodnost projekta.

v2: Opustitve in poročila

2. marca 2023

Pred dvema letoma smo predstavili preverjevalnik dostopnosti Editoria11y kot vtičnik za Drupal, pripravljen za takojšnjo uporabo, ki avtorjem ponuja samodejno in takojšnjo povratno informacijo s koristnimi nasveti za izboljšanje vsebine.

Mislili smo, da bomo s tem zapolnili vrzel. Vse obstoječe možnosti so zahtevale usposabljanje in vestno uporabo, izkušnje pa so nam pokazale, da usposabljanje in spremljanje tisočev avtorjev vsebine v veliki organizaciji ni učinkovit način za reševanje te težave. Bili smo prepričani, da mora biti uspešen program v veliki meri avtomatiziran in da mora avtorjem vsebine, ko zazna pogoste napake, vljudno ponuditi »usposabljanje ravno ob pravem času«.

Uspelo je.

Na Princetonu je to v veliki meri obrnilo smer moje komunikacije. Na platformah, kjer je bil nameščen, nismo več pošiljali ponavljajočih se e-sporočil avtorjem vsebine s prošnjami za nadomestno besedilo ali izboljšave povezav in naslovov, temveč smo od avtorjev prejemali vprašanja, kako naj izboljšajo svoje pisanje, da ne bo več tolikokrat označeno.

Zunaj Princetona je zavladalo navdušenje:

Pisanje samostojnih nasvetov

Pri nasvetih v v1 smo ubrali pristop »povzetek in podrobnosti«: kratka razlaga težave in povezava do podrobnosti.

To je bil napredek v primerjavi z orodji, napisanimi za razvijalce: nasveti so bili kratki in jasni. Toda odločitev, kam naj povezave vodijo, je bila vedno težava. Več uporabnikov iz državne uprave in visokega šolstva je čutilo potrebo po prilagoditvi nasvetov, da bi odstranili povezave do dokumentacije Princetona, kar jim je naložilo dodatno delo. Zato smo privzete nasvete prepisali tako, da so samostojni in vsebujejo primere kar v besedilu.

Razlikovanje med rdečimi opozorili (zanesljive težave) in rumenimi opozorili (možne težave) se je izkazalo za zmedeno in včasih nadležno.

Zato smo rumena opozorila pretvorili v »ročna preverjanja«, da bi bil njihov pomen jasnejši, in dodali gumbe, s katerimi lahko avtorji opozorila opustijo. »Prezrta« opozorila so skrita le osebi, ki je kliknila gumb; opozorila, »označena kot OK«, pa so skrita vsem urednikom spletnega mesta. Skrbniki spletnega mesta lahko izberejo, kdo ima dovoljenje za posamezno dejanje.

Izdelava nadzorne plošče

Lastniki spletnih mest so pogosto tožili, da orodje odlično najde težave po vsem spletnem mestu, vendar si ni mogoče ogledati poročila za celotno mesto.

Prepisana različica dodaja možnost sinhronizacije ugotovitev nazaj v zbirko podatkov spletnega mesta. Lastniki spletnih mest lahko zdaj pregledujejo ugotovitve po straneh ali težavah ter preverijo, katere težave so bile prezrte ali označene kot OK – in jih obnovijo, če se s tem ne strinjajo!

Pregled kode v2 za razvijalce

Različica v2 je bila skoraj v celoti napisana na novo. Med novimi funkcijami so:

• Odprava odvisnosti od jQuery omogoča namestitev na več platformah in dvakrat izboljša zmogljivost.
• Preverjevalnik je zdaj mogoče nastaviti tako, da pregleduje več neodvisnih delov strani (npr. vsebino članka in nogo strani).
• Preverjevalnik lahko zdaj testira elemente v senčnem DOM-u, ki ga uporabljajo različne spletne komponente in knjižnice JavaScript.
• Številni novi parametri olajšajo integracijo s platformami, na primer samodejno prezrtje vseh težav na določenih straneh za določene uporabnike, ki niso odgovorni za vsebino teh strani, a si bodo morda vseeno želeli ogledati rezultate na zahtevo.
• Preverjevalnik je zdaj na voljo z več osnovnimi temami in parametri za prilagajanje barv.
• Avtomatizirano testiranje pomaga preprečevati regresije v kodi.

A11yTalks 2024

11. junija 2024

Drupal GovCon 2023

27. oktobra 2023

DrupalCamp NJ 2023

28. marca 2023

v1: Vgrajena pomoč

11. marca 2021

Ustvarjanje zelo dostopne spletne vsebine je zapleteno in se običajno začne z obilico usposabljanja.

Odvaditi se je treba znanih navad:

• Tabele se ne smejo uporabljati za ustvarjanje lažnih stolpcev
• Neprekinjeno besedilo ne sme biti sredinsko ali obojestransko poravnano
• Zgolj vizualno oblikovanje (debelina in velikost pisave) ne sme biti edini nosilec pomena za uporabnike, ki vsebino morda poslušajo ali si jo ogledujejo v »bralnem načinu«

Treba je spodbujati nove navade:

• Slike potrebujejo nadomestno besedilo, ki je smiselno v kontekstu
• Strani potrebujejo pravo strukturo
• Povezave morajo imeti smiselna besedila

Nekatera naša usposabljanja seveda izvajamo zato, ker učimo nove pojme, a v nekem trenutku si je treba zastaviti vprašanje: koliko potrebe po novih veščinah izhaja iz tega, da so pojmi novi, in koliko iz tega, da uvajamo nova pričakovanja, ne da bi posodobili svoja orodja? Samo zato, ker je nekaj novo, še ne pomeni, da ne more biti intuitivno.

Nauki iz zgodovine pravopisa

Faza 1: Krivimo avtorja

Od začetka zapisane zgodovine do zgodnjih osemdesetih let smo za napačno zapisano besedo krivili avtorja. Odgovornost, da se nauči pravilno pisati, je bila na avtorju.

Kako je kdo izboljšal svoj pravopis? To vam bo zvenelo znano:

1. Hodil je na usposabljanja, k inštruktorjem ali v učilnico
2. Dobil je sezname, smernice in slovarje za učenje, vse od starodavnih klinopisnih leksikonov, vtisnjenih v glino.

Faza 2: Krivimo slovar

Toda v osemdesetih letih se je nekaj spremenilo: recimo temu »2. faza pravopisa«. Najbolj priljubljeni urejevalniki besedil so uvedli preverjanje pravopisa.

In kaj se je zgodilo z zvračanjem krivde? Skoraj čez noč se je krivda preselila na orodje:

• Ne veste, kako se piše neka beseda? Poskusite uganiti in upajte, da se bo našlo ujemanje. Če se ne, je kriv slovar.
• Uporabite resnično besedo, ki jo slovar označi, ker je ne pozna? Godrnjate in se odločite, ali boste podčrtanje prezrli ali z desnim klikom dodali besedo v slovar.

Je preverjanje pravopisa odpravilo vse naše pravopisne napake? Nikakor. A je pomagalo. In velik del bremena in odgovornosti je z avtorja prenesel na stroj.

A to še ni bil konec …

Faza 3: Krivimo orodje za pisanje

V zadnjih letih smo naredili še en korak naprej: računalniki so začeli pisati namesto nas:

• Predvidevalni algoritmi skušajo uganiti naslednjo besedo, naslednjo besedno zvezo, morda celo celoten odgovor na sporočilo.
• Orodja za samodejno oblikovanje skušajo zvezdice, številke in črke pretvoriti v sezname, kratke kode pa v posebne znake in emodžije itd.
• Orodja za narekovanje skušajo prepoznati pomen, da bi izbrala pravega med homonimi.

In kdo je kriv, ko se to sesuje? Orodje!

Agregatorji družbenih omrežij obožujejo nerodne posnetke zaslona v slogu »Tega pa nisem mislil!«.

Editoria11y je korak k fazi 2

Na usposabljanjih veliko govorimo o testiranju in predstavimo več precej dobrih orodij za testiranje. Nobeno ne more ujeti vsega: pojme, kot je »izogibanje razlagi pojmov z barvnimi ali prostorskimi sklici«, mora preveriti človek; orodja običajno ujamejo slabo polovico dejanskih težav, ki jih ima lahko spletno mesto. Vendar zelo dobro ujamejo številne pogoste napake v uredniški vsebini.

Vendar obstajajo tri težave:

1. Večina je ročnih orodij. Ustvarjalca vsebine je treba naučiti njihove uporabe, med pisanjem se mora spomniti, da obstajajo, in ko konča, se mora spomniti, da jih zažene. Te tri možne točke odpovedi skupaj poskrbijo, da velik del (večina?) vsebine ostane nepreverjen.
2. Označujejo preveč. Ne označujejo le napak, ki jih je pravkar naredil avtor, temveč tudi barvne težave, ki jih je zakrivil oblikovalec, tehnične težave, ki jih je zakrivil razvijalec, strukturne elemente v informativne namene itd. To dviguje zahteve za usposabljanje: avtorji morajo razumeti orodje, poleg tega pa se morajo naučiti prezreti seznam lažno pozitivnih rezultatov ali povsem resničnih težav, ki jih danes, ko pišejo prav ta članek, niso dolžni odpraviti.
3. Avtomatizirana orodja običajno sledijo vzorcu »preglej spletno mesto, obišči nadzorno ploščo«. Spet: to predpostavlja, da so avtorja naučili obiskovati nadzorno ploščo in da se bo tega spomnil.

Zato se je Princeton lotil nečesa novega: samodejnega preverjevalnika, vgrajenega v spletno mesto, ki bi pregledoval samo pogoste uredniške napake.

Samodejnost je … zahtevna.

1. Samodejni preverjevalniki morajo biti nevsiljivi: če so preveč vztrajni, avtorja prekinjajo in spravljajo ob živce. Če so preveč vljudni, lahko postanejo šum v ozadju, ki ga zlahka prezremo.
2. Samodejni preverjevalniki morajo biti zelo zmogljivi: če se stran med njihovim izvajanjem trese ali zatika, bodo avtorji zamerili njihovo prisotnost in jih onemogočili.
3. Samodejni preverjevalniki potrebujejo nasvete, primerne za začetnike. Mnogi avtorji bodo tu prvič slišali za označevanje, strukturo in jezik, s katerimi bo njihova vsebina dostopnejša. Opozorila morajo biti napisana v preprostem, netehničnem jeziku, s praktičnimi nasveti za izboljšanje vsebine.

Zato smo začeli z orodjem, ki je bilo tem ciljem najbližje: Sa11y, ki prihaja s Toronto Metropolitan University. Prevzeli smo njegovo arhitekturo testov in uporabniku prijazen pristop z informacijsko ploščo in opisi orodij ter pol leta prilagajali orodje, da so se testi vedno izvajali samodejno, optimizirali njegovo zmogljivost, izpopolnjevali opise orodij in ustvarili dolg seznam konfiguracijskih možnosti, s katerimi ga lahko razvijalec hitro prilagodi kateri koli platformi.

Takole je videti danes:

Ko je avtor prijavljen v svoje spletno mesto, preklopni gumb Editoria11y na vsaki strani prikazuje število in vrsto težav (brez težav, potrebna ročna preverjanja, najdene verjetne težave). S klikom lahko prikaže označitve in nasvete kar v vsebini. Če je napaka nova, ker gleda stran, ki jo je pravkar uredil, se plošča samodejno odpre.

Od marca 2021 to pomeni, da več kot 400 spletnih mest Princetona samodejno preverja:

• Dobro strukturo dokumenta
  • Preskočene ravni naslovov
  • Prazni naslovi
  • Zelo dolgi naslovi
  • Sumljivo kratki blokni citati, ki so morda v resnici naslovi.
• Besedilne alternative
  • Slike brez nadomestnega besedila
  • Slike z imenom datoteke kot nadomestnim besedilom
  • Slike z zelo dolgim nadomestnim besedilom
  • Nadomestno besedilo z odvečnimi besedami, kot sta »slika prikazuje« ali »fotografija prikazuje«
  • Slike v povezavah z nadomestnim besedilom, ki očitno opisuje sliko namesto cilja povezave
  • Vdelane vizualizacije, ki običajno zahtevajo besedilno alternativo
• Smiselne povezave
  • Povezave brez besedila
  • Povezave, katerih besedilo je ime datoteke
  • Povezave s samo splošnim besedilom: »klikni tukaj«, »več o tem«, »prenos« ipd.
  • Povezave, ki se odprejo v novem oknu brez ikone zunanje povezave
• Splošno zagotavljanje kakovosti
  • Ali se uporablja oblikovanje seznamov namesto zvezdic, številk in črk
  • VELIKE KOLIČINE BESEDILA, NAPISANEGA Z VELIKIMI ČRKAMI
  • Tabele brez glav in tabele z naslovi dokumenta (»Naslov 3«) namesto glav tabele (<th>)
  • Povezave do datotek PDF in drugih dokumentov z opomnikom, naj uporabnik preveri dostopnost prenosa ali zagotovi alternativno, dostopno obliko
  • Vdelani videoposnetki z opomnikom, naj uporabnik doda podnapise
  • Vdelani zvočni posnetki z opomnikom, naj uporabnik zagotovi zapis
  • Vdelane objave iz družbenih omrežij z opomnikom, naj uporabnik zagotovi elemente alt

Knjižnico JavaScript smo dali na voljo skupnosti, izdelali integracijo za Drupal, pripravljeno za takojšnjo uporabo, in začeli delo na enako preprosti integraciji za WordPress.

Proti fazi 3: Privzeto dostopno

Editoria11y je v marsičem začasna rešitev. Večina napak, ki jih ujame, je nastala, ker smo avtorjem vsebine naložili nova pričakovanja (»označite vsebino z dobro strukturo«), dali pa smo jim orodja, ki so spodbujala ravno nasprotno.

Pot naprej je olajšati ustvarjanje dostopne vsebine in ga čim bolj avtomatizirati. Kako bo to videti, še ni jasno, najverjetneje pa bo vključevalo na primer:

• Ponoven razmislek o tem, katere možnosti so na voljo. Na primer: če uporabnikom nenehno govorimo, naj na spletu ne poravnavajo besedila obojestransko, ali ni čas, da upokojimo gumb »obojestranska poravnava«?
• Ponoven razmislek o privzetih možnostih. Na primer: privzeta tabela v večini sistemov za upravljanje vsebine nima glav. Uporabnik mora sam vedeti, da je treba klikniti »lastnosti« in dodati funkcije dostopnosti; je morda čas, da to obrnemo?
• Razmislek o predvidevalnem oblikovanju in »namigih med delom«. Če uporabnik krepko označi celo vrstico, ali mu lahko predlagamo, naj jo spremeni v naslov? Če uporabnik izbira naslov, ali lahko uganemo, katero raven bo morda želel, namesto da mu ponudimo šest možnosti? Ali lahko ponudimo usposabljanje ob pravem času za težke pojme?